nedelja, 24. februar 2013

LIVING: Monkey Friend

Yesterday, as we cooled ourselves under the broad palms that cover the beach-side deck of the Busua Inn, we were interrupted by a rustling sound. We turned and our attention was drawn toward a dark silhouette moving among the branches. Before we realized it, it was already on our table, looking at us with glowing brown eyes. A small monkey sat on our table looking curiously at us! We expected our brown-haired friend, because we saw her for a short time the previous day. In fact we had come back hoping to see her again, ready with our photo and video cameras. We didn’t come in vain! :)

Our new friend shamelessly rifled through our belongings on the table. She took a liking to the camera bag, looking inside and playing with the pockets. She found some disposable tissues, which she first sniffed then put in her mouth. Quickly after confirming that there was no food inside she threw them on the floor. :)
She is used to human beings; that became clear very quickly. She lay down on the table, putting her head down next to our hands, hoping we would pet her; she signaled no less clearly when she had had enough (see video).

She didn't stay on the table long. She quickly went back among the branches, found a comfortable spot, made monkey calls, and watched. She eyed the bananas which a woman was carrying on a basket on her head. The banana seller noticed the monkey, and set a banana on the fence for her. The monkey grabbed the banana and quickly peeled and ate it.

Our luck ran out when the monkey disappeared dramatically underneath the floorboards of the deck. The deck surrounds several palm trees, each of which grow through openings in the floorboards. The monkey scrambled down a palm and disappeared under the deck like some sort of monkey-batman.  :)

You can see a video and pictures of our friend below.

Včerajšnje popoldansko hlajenje pod mogočnimi palmami Busua Inna, je zmotil šum. Obrnila sva se, ko je najino pozornost pritegnila temna premikajoča se silhueta med vejami. Še preden sva se dobro zavedla, se je le-ta znašla na mizi. V naju so zrle žareče rjave oči. Na mizi je sedela majhna opica, ki si naju je nadvse radovedno ogledovala. Rjavodlako prijateljico sva pričakovala, saj sva jo za kratek čas videla že prejšnji dan. V upanju na vnovično srečanje, “opremljena” s fotoaparatom in kamero, sva prišla ponovno. Ne zamanj! :) 

Najina nova prijateljica se je, nič kaj sramežljivo, razgledala po mizi. Hitro sta ji padla v oči ovitek od fotoaparata in torba. Spretno ju je pregledala. V torbi je našla robčke, ki jih je najprej skrbno ovohala, nato dala v usta. Hitro za tem, ko je ugotovila, da njihov okus ni kaj prida, jih je odvrgla na tla. :)

Da je vajena človeške bližine, nama je postalo jasno zelo hitro. Ljubko je povesila glavo in se željna cartanja, kot majhen polh, zvrnila po mizi. Nič manj jasno nama je dala vedeti tudi, ko ji je bilo dovolj. (glej video) :).

Na mizi se ni dolgo zadrževala. Hitro je švignila nazaj med veje, se med njimi udobno namestila, vsake toliko spustila svoj značilen zvok, ter si ogledovala mimoidoče. Pozorna je postala na banane, ki jih je neka ženska nosila v košari na glavi. Ko jo je trgovka opazila, ji je eno od banan nastavila na ograjo.  Opica jo je hitro pograbila, olupila in v nekaj grižljajih zadovoljno pojedla. 

Najino veselje se je končalo z opičinim spektakularnim spustom pod teraso. To je izgledalo nekako tako - spretno se je oprijela spodnjega dela palminega debla, ter se (v stilu Batmana:) spustila v majhno odprtino, ki je vodila pod lesene deske terase.  :)

Nekaj utrinkov našega srečanja si lahko ogledate v spodnjem videu in na fotografijah!



Sonja








2 komentarja:

  1. Zdravo!
    Ne vem če se me še sploh spomniš, Sonja, ampak odkar mi je dala tvoja mama link ker prebiram blog. Občudujem vajin pogum in vama želim obilo uspeha pri delu, ter sreče v skupnem življenju. (pa na naraščaj ne pozabita, da ne bi slučajno dobri ljudje izumrli). Tale vajin blog me po stilu precej spominja na najine debate v kombiju, na poti v ljubljano.

    LP Jože Bregar

    OdgovoriIzbriši
  2. Jože:)! To pa je presenečenje..:)! Z veseljem in hvaleznostjo se spominjam tistih voženj in debat polnih patosa:)! Ah, tako lepo je prebirati sporočila polna lepih želja:)! Hvala!

    OdgovoriIzbriši